Sonaravni turizem – mit ali resničnost?

Sonaraven in okolju prijazen razvoj sta floskuli, ki jih dnevno zasledimo v različnih medijih, vse pogosteje pa postajata priljubljeni sestavini uradnih strateških dokumentov. Pustimo ob strani njuni definiciji, ki sta veliko bolj zapleteni, kot se zdi na prvi pogled. Vprašanja si zastavimo raje nekoliko drugače: Ali je lahko prav vsaka dejavnost sonaravna oziroma okolju prijazna, če ta definira razvoj (karkoli že ta beseda v resnici pomeni)? Ali lahko turizem (ki že za svoj zagon potrebuje prisotnost avtomobilov, letal in potrošniško naravnanega človeka) in izjemno privlačen vendar ranljiv ekosistem sobivata z roko v roki? Ali je lahko prav turizem tisti, ki prispeva k ohranjanju naravnega okolja in k blaginji lokalnega prebivalstva?

Turizmu je namenjeno, da uniči tisto kar nujno potrebuje za svoj obstoj. Ne glede na to, kako smo previdni, si ne moremo pomagati, da ne bi pustili odtisa svoje noge na neokrnjeni peščeni obali ter s svojo glasno prisotnostjo vznemirili rastlinski in živalski svet. Človeštvo je nagnjeno k temu, da uniči okolje, ki ga obišče. Vsakdo, ki potuje je odgovoren za del emisij toplogrednih plinov, ki jih v ozračje izpustijo letala, pa čeprav so letalske družbe tiste, ki nosijo krivdo za onesnaževanje.

Po drugi strani pa je lahko prav turizem spodbuda za ohranjanje naravnih habitatov. Tako imenovani ekoturizem ima lahko pomembno vlogo pri ozaveščanju lokalne skupnosti o pomenu bioloških virov. Poleg tega tovrstna dejavnost lahko pripomore k širšemu sodelovanju skupnosti pri upravljanju občutljivega okolja in ustvarjanju dohodka, ki je delno namenjen za njegovo ohranjanje. Glede na to, da po podatkih svetovne turistične organizacije turizem beleži štiriodstotno letno rast, želje ljudi po raziskovanju sveta ne kažejo znakov updanja. Skoraj nujno je torej, da se pristojne institucije ukvarjajo z vprašanjem kako bi lahko turizem uporabili za okolju prijazne aktivnosti.

Zagotovo koncept ekoturizma ni popoln in obstaja množica ljudi zaradi katerih je na slabem glasu. Če imajo turizem v neki državi pod nadzorom tisti, ki skrbijo le za profit kot so agencijske verige in investitorji iz vrst velikih korporacij, lahko državo zapusti tudi do 70 odstotkov turističnega evra. Toda, če je pristop pravi in so investitorji družbeno odgovorni ima ekoturizem potencial, da ustvari trajnostne turistične destinacije, ki privabljajo denar in zagotavljajo, da ta ostane v lokalnem okolju. Skupnost živeča na takem območju prejme pravičen delež zaslužka, kar ljudi še bolj motivira, da se trudijo ohranjati svoje okolje.

Ekoturizem, katerega poglavitne značilnosti so po definiciji majhni vplivi na naravno in socio-kulturno okolje, se v Sloveniji odraža predvsem skozi koncept ekoloških turističnih kmetij. Ponudba teh se osredotoča na zdravo bivalno okolje (ponavadi v zavetju gora) in ekološko pridelano hrano, kar pomeni, da za njeno pridelovanje ne uporabljajo nobenih umetnih snovi, ima polnovredni okus in je predvsem zdrava. V kolikor ste po naravi raziskovalna duša poizkusite kdaj obiskati tudi tovrstne kmetije, saj boste s tem ogromno prispevali k bolj »zeleni« Sloveniji.

Turizem je torej v porastu in Slovenci prav nič ne zaostajamo za svetovnimi trendi. Vse več se nas odpravlja preko naših meja in vse bolj smo dovzetni za odkrivanje novih krajev in raziskovanje nenavadnih naravnih in kulturnih okolij. Prav zato pa bi se morali še toliko bolj zavedati odgovornega turizma. Če kdaj, potem je še posebej v tem času pomembno, da so naša potovanja manj agresivna in da ima od nas kar največ koristi lokalna skupnost in čim manj multinacionalne družbe. Namesto organiziranih aranžmajev sami poskrbimo za rezervacije in birokracijo, namesto z letalom potujmo z vlakom ali si delimo stroške za avtomobil, namesto uvožene hrane uživajmo lokalno pridelano ekološko hrano.

Načinov kako ravnati trajnostno je več. Ni potrebno, da je zgolj zato ker smo pogosto v vlogi turistov naš ogljični odtis višji od drugih pa čeprav se običajno na delo ali v šolo vozimo s kolesom in pred spanjem redno izklapljamo naprave iz vtičnic. Tako kot nekateri natančno spremljajo količino kalorij, ki jih vnesejo v telo, se lahko vsaj za teden dni posvetimo eksternim stroškom, ki jih povzročamo s svojim življenjskim slogom. Danes si je mogoče denimo s pomočjo spletne strani climatecare.org izračunati koliko ogljikovega dioksida se je zaradi nas izpustilo v ozračje in koliko smo s tem prispevali k globalnemu segrevanju. Ni potrebno, da spremenimo življenjski slog, spremeniti je potrebno le razmišljanje. S tem bomo naš planet za prihodnje rodove ohranili vsak takšen kot je, če že ne lepši in čistejši.