Študentsko delo je bilo uvedeno 1959. leta. Danes smo v letu 2009, po petdesetih letih si torej t.i. leva vlada želi ukiniti študentsko delo. Pri tem se znova zapleta v isto neoliberalno past, ki je povzročila tudi današnjo krizo, ki jo plačujejo ljudje in ne oblastniki in kapitalisti. Posledica takega mišljenja je tudi predlog zakona o malem delu. Smer razmišljanja je jasna, omejiti socialne pravice študentov, narediti še bolj fleksibilen trg delovne sile (kot so celo prostodušno zapisali v osnutku) in celo upokojencem, ki bi morali uživati v pokoju naložiti malo delo za preživetje, ker država ne bo sposobna zagotoviti dostojne pokojnine. Miljarde se namreč vedno najde samo za ohrajanje kapitalizma. Ko pridemo do ljudi brez možnosti vpliva, takrat se vedno zatakne pri stroških in je tudi nekaj milijonov preveč.
Če kje bo vlada izgubila volitve ravno pri ukinjanju že priborjenih socialnih pravic. Namesto da bi obrnila prizmo in začela razmišljati o problemih, ki tarejo vse mlade: možnost nakupa stanovanja, pridobivanje rednih zaposlitev, možnost za izražanje v družbi ipd., se osredotoča na krčenje že izborjenih pravic. V tem smislu je vlada za časom, saj kot že rečeno deluje skladno z neoliberalno doktrino, ki je pripeljala do te krize kapitalizma.
Vlada s strategijo, vizijo in znanjem, ki bi bila pred časom bi se borila za drugačne stvari. Uzakonila bi obvezno soudeležbo delavcev pri dobičku, dejansko omejila plačna nesorazmerja, obdavčila luksuzne dobrine in najpremožnejše sloje, omogočila ugodne stanovanjske kredite za vse mlade, s stimulacijami podjetjem skrbela za možnost rednih zaposlitev, odpirala tudi vprašanja povezana s podnebnimi spremembami in migracijskimi pritiski, ki bodo posledica okoljskih sprememb in še večjih socialnih razlik ipd.
Namesto tega, brezidejna vlada, ki v dobrem in slabem samo kopira predloge iz EU, raje predlaga takšne zakone, ki znova povsem pihajo na dušo kapitalu in bodo še bolj razslojili in uničili temelje naše družbe.
Kaj bo ukinila nato, ko bo ukinjeno tudi močno študentsko organiziranje, ki je eno najmočnejših v Evropi? Študentsko prehrano, štipendije, bodo uvedene šolnine? Mladim je očitno treba dopovedati, da lahko samo mirno prikimavajo odločitvam oblastnikov in še naprej ostanejo pridni potrošniki, če bodo sploh še imeli od kje vzeti...
Še krajša obrazložitev predloga malega dela, v kolikor iz prispevka ni bilo dovolj razumljivo: vse seveda sledi logiki trga, ki si privošči nižanje cen, ko ponudba presega povpraševanje.
In prav zdaj bo ponudba delavcev precej presegla povpraševanje po njih, saj se bo za 1 prosto mesto potegovalo 5x več ljudi: zdaj smo za delo kandidirali študenti (in dijaki), po novem bodo to še brezposelni, upokojenci ipd. ... Že to nam pove, da bodo urne postavke nižje, po načelu "če ne boš delal ti za x enot, bo pa tvoja babica" ... in ta "x" se bo tako vedno manjšal, saj se bo vedno našel nekdo, ki bo za golo preživetje pripravljen delati za manjše plačilo (če ne drugega, delavci iz drugih, revnejših držav) in kmalu bomo tudi mi ročno šivali nogometne žoge za skodelico riža na dan ... Prav tako lahko domnevamo, da bodo raje zaposlovali druge skupine, ki imajo več ali drugačne stroške kot študenti in ki smo jim uspeli prilepiti kako negativno oznako manj, po ključu: zaposlim brezposelno osebo, ki morda vzdržuje še otroka in ne »lenega in nezanesljivega študenta, ki itak samo uživa življenje z veliko žlico in živi na tuj račun.«
Prav tako pa bo »malo delo« precej bolj obremenjeno s »prispevki in dajatvami« kot je bilo študentsko delo. Iz nekaj čez 16% pridemo na nekaj manj kot 40%. To pomeni:
a) da bomo za delodajalca dražji in nas ne bo zaposlil ali
b) da bo delodajalec za neko delo še vedno pripravljen skupno odšteti x enot in če bo šlo več za razne prispevke, bo naš neto prejemek posledično še manjši (pozor: upoštevajte tudi predpostavko o nižanju urnih postavk, opisano v zgornjem odstavku).
Tako bodo torej našo mezdo zreducirali na minimum. In ob 16 urah dela na teden, bo prejemek gotovo prenizek, da bi nam omogočil dostojno življenje in študij - sploh če ne študiramo v domačem kraju. Sami veste, kakšni so npr. stroški študija v Ljubljani! Pa še nekaj me zmoti vedno v teh razpravah: vedno govorimo o nekem minimalcu, s katerim naj študent preživi. Zakaj?! Zakaj bi nekdo moral jesti samo tam, kjer je bon za 2 EUR in si ne bi smel privoščiti katere od boljših restavracij? Kje smo izgubili kakovost bivanja bodočega intelektualca, ki ne samo, da si privošči kak prehranski priboljšek, ampak morda tudi kulturnega in kdaj obišče kako prireditev, ali se morda (bog ne daj) izobražuje ob študiju, gre na kako potovanje, obišče kak seminar?? Vse to je študentsko življenje! In zakaj bi bilo dostopno samo izbranim posameznikom.
Izgovor, da naj bi šel večji delež od prispevka (teh 40%) za štipendije in študentske domove pa je le še eno zavajanje. Zakaj?
1. Ker se vreča denarja za štipendije skozi krči na račun štipendij za socialno ogrožene, kriteriji za pridobitev državne štipendije pa določajo, da mora prejemnik (oz. njegova družina) živeti pod pragom revščine (!!!), da je sploh upravičen do tistih slabih 200 EUR mesečno. Zaradi zategovanja tega pasu (cenzusa) torej marsikdo, ki je sicer v zelo slabem socialnem položaju, štipendije sploh ne dobi in sredstva, namenjena štipendijam, ostanejo nerazdeljena.
2. Tudi iz zdajšnjega prispevka od študentskega dela gre del za izgradnjo študentskih domov! In to že vsa leta. A veste, koliko denarja se je že nabralo?? In predvsem: ali kdo ve, kje se je izgubil ves ta denar?? Za nove študentske domove ne moremo reči, da so ravno pogosti, pa še ko se kak zgradi prikažejo stroške tako visoke, da bi s tem denarjem zgradili luksuzno stanovanje v centru mesta.
Nekaj denarja od zdajšnjega študentskega dela se nameni tudi študentskemu organiziranju - avtonomnemu in neodvisnemu od vsakokratne (menjave) oblasti. Tudi to se ukinja. Marsikdo, ki mu je tako organiziranje trn v peti, bo seveda hitro našel kak očitek o tem, za kaj se porablja denar … Pa res veste? Ali res povezujete vse aktivnosti, ki vas vsakodnevno spremljajo, s študentskim organiziranjem, ki jih v veliki meri omogoča. In predvsem, ali povezujete s tem vse svoje pravice, za katere se nekje nekdo bori … Iz dneva v dan … In se sprašuje o smiselnosti svojega početja potem, ko po 4 urah trdih pogajanj, doreče 2 alineji nekega zakona - v prid študentom. Nič čudnega ni, da razni strankarski podmladki tako goreče zagovarjajo nov predlog, ki bi ta sredstva preusmeril v njihovo blagajno. Pa si to res želimo? »Mladi politični voditelji«, postavljeni od vsakokratne oblasti gotovo ne bodo spodbujali boja za pravice manjšine, ki jo bo ta oblast želela zatreti … Študentje sami pa postajajo iz dneva v dan bolj pasivni, v kar jih sili sam sistem študija in slovita bolonjska reforma, ki posamezniku ne pusti niti dihati, kaj šele razmišljati, iskati rešitve, se aktivno vključevati v procese in jih sooblikovati … A to je že druga zgodba …
Res dobri komentarji! Zanimivo je, da je praktično vsaka vlada po osamosvojitvi poskušala uničiti študentsko organiziranje in da do zdaj to ni uspelo še nobeni. MIslim, da se bomo študentje tudi tokrat sposobni uspešno upreti in pokazati, da se ne bomo predali v borbi za družbeno solidarnost!
Kaj pa posojila? Da t.i. bodoči intelektualci kelnarijo in izvajajo teleankete pa je v domeni onega dostojanstva, ki ga omenjaš? In da kolegica absolventka arhitekture pred diplomo z mednarodnimi izkušnjami dela za 4,5€ v biroju in se je ti zdi normalno, "povsod je tako"?
Jaz se popolnoma strinjam z ukinitvijo, ker delo + študij = no go. Lastne izkušnje (pa to ne pomeni, da zaostajam / nisem v top x%). Če mi misli kdo odgovarjat, naj bo prosim kratek, hvala lepa.
P.S. ko delam prek študentca računam ranga 15€, ampak sem, ravno zaradi te institucije, grobo podplačan.
OPOZORILO!
Za predvajanje te vebine potrebujete Adobe Flash player, verzija 9.0.246
Pred komentiranjem se prijavite Komentarji
Matej Bombač petek, 18. 12. 2009 ob 21:25
Odlično povedano!
Kaja Medved sobota, 19. 12. 2009 ob 10:50
Bravo Jelena!
Matej Klarič sobota, 19. 12. 2009 ob 16:47
Študentsko delo je bilo uvedeno 1959. leta. Danes smo v letu 2009, po petdesetih letih si torej t.i. leva vlada želi ukiniti študentsko delo. Pri tem se znova zapleta v isto neoliberalno past, ki je povzročila tudi današnjo krizo, ki jo plačujejo ljudje in ne oblastniki in kapitalisti. Posledica takega mišljenja je tudi predlog zakona o malem delu. Smer razmišljanja je jasna, omejiti socialne pravice študentov, narediti še bolj fleksibilen trg delovne sile (kot so celo prostodušno zapisali v osnutku) in celo upokojencem, ki bi morali uživati v pokoju naložiti malo delo za preživetje, ker država ne bo sposobna zagotoviti dostojne pokojnine. Miljarde se namreč vedno najde samo za ohrajanje kapitalizma. Ko pridemo do ljudi brez možnosti vpliva, takrat se vedno zatakne pri stroških in je tudi nekaj milijonov preveč.
Če kje bo vlada izgubila volitve ravno pri ukinjanju že priborjenih socialnih pravic. Namesto da bi obrnila prizmo in začela razmišljati o problemih, ki tarejo vse mlade: možnost nakupa stanovanja, pridobivanje rednih zaposlitev, možnost za izražanje v družbi ipd., se osredotoča na krčenje že izborjenih pravic. V tem smislu je vlada za časom, saj kot že rečeno deluje skladno z neoliberalno doktrino, ki je pripeljala do te krize kapitalizma.
Vlada s strategijo, vizijo in znanjem, ki bi bila pred časom bi se borila za drugačne stvari. Uzakonila bi obvezno soudeležbo delavcev pri dobičku, dejansko omejila plačna nesorazmerja, obdavčila luksuzne dobrine in najpremožnejše sloje, omogočila ugodne stanovanjske kredite za vse mlade, s stimulacijami podjetjem skrbela za možnost rednih zaposlitev, odpirala tudi vprašanja povezana s podnebnimi spremembami in migracijskimi pritiski, ki bodo posledica okoljskih sprememb in še večjih socialnih razlik ipd.
Namesto tega, brezidejna vlada, ki v dobrem in slabem samo kopira predloge iz EU, raje predlaga takšne zakone, ki znova povsem pihajo na dušo kapitalu in bodo še bolj razslojili in uničili temelje naše družbe.
Kaj bo ukinila nato, ko bo ukinjeno tudi močno študentsko organiziranje, ki je eno najmočnejših v Evropi? Študentsko prehrano, štipendije, bodo uvedene šolnine? Mladim je očitno treba dopovedati, da lahko samo mirno prikimavajo odločitvam oblastnikov in še naprej ostanejo pridni potrošniki, če bodo sploh še imeli od kje vzeti...
Jelena Štrbac nedelja, 20. 12. 2009 ob 00:07
Se strinjam z napisanim ...
Še krajša obrazložitev predloga malega dela, v kolikor iz prispevka ni bilo dovolj razumljivo: vse seveda sledi logiki trga, ki si privošči nižanje cen, ko ponudba presega povpraševanje.
In prav zdaj bo ponudba delavcev precej presegla povpraševanje po njih, saj se bo za 1 prosto mesto potegovalo 5x več ljudi: zdaj smo za delo kandidirali študenti (in dijaki), po novem bodo to še brezposelni, upokojenci ipd. ... Že to nam pove, da bodo urne postavke nižje, po načelu "če ne boš delal ti za x enot, bo pa tvoja babica" ... in ta "x" se bo tako vedno manjšal, saj se bo vedno našel nekdo, ki bo za golo preživetje pripravljen delati za manjše plačilo (če ne drugega, delavci iz drugih, revnejših držav) in kmalu bomo tudi mi ročno šivali nogometne žoge za skodelico riža na dan ... Prav tako lahko domnevamo, da bodo raje zaposlovali druge skupine, ki imajo več ali drugačne stroške kot študenti in ki smo jim uspeli prilepiti kako negativno oznako manj, po ključu: zaposlim brezposelno osebo, ki morda vzdržuje še otroka in ne »lenega in nezanesljivega študenta, ki itak samo uživa življenje z veliko žlico in živi na tuj račun.«
Prav tako pa bo »malo delo« precej bolj obremenjeno s »prispevki in dajatvami« kot je bilo študentsko delo. Iz nekaj čez 16% pridemo na nekaj manj kot 40%. To pomeni:
a) da bomo za delodajalca dražji in nas ne bo zaposlil ali
b) da bo delodajalec za neko delo še vedno pripravljen skupno odšteti x enot in če bo šlo več za razne prispevke, bo naš neto prejemek posledično še manjši (pozor: upoštevajte tudi predpostavko o nižanju urnih postavk, opisano v zgornjem odstavku).
Tako bodo torej našo mezdo zreducirali na minimum. In ob 16 urah dela na teden, bo prejemek gotovo prenizek, da bi nam omogočil dostojno življenje in študij - sploh če ne študiramo v domačem kraju. Sami veste, kakšni so npr. stroški študija v Ljubljani! Pa še nekaj me zmoti vedno v teh razpravah: vedno govorimo o nekem minimalcu, s katerim naj študent preživi. Zakaj?! Zakaj bi nekdo moral jesti samo tam, kjer je bon za 2 EUR in si ne bi smel privoščiti katere od boljših restavracij? Kje smo izgubili kakovost bivanja bodočega intelektualca, ki ne samo, da si privošči kak prehranski priboljšek, ampak morda tudi kulturnega in kdaj obišče kako prireditev, ali se morda (bog ne daj) izobražuje ob študiju, gre na kako potovanje, obišče kak seminar?? Vse to je študentsko življenje! In zakaj bi bilo dostopno samo izbranim posameznikom.
Izgovor, da naj bi šel večji delež od prispevka (teh 40%) za štipendije in študentske domove pa je le še eno zavajanje. Zakaj?
1. Ker se vreča denarja za štipendije skozi krči na račun štipendij za socialno ogrožene, kriteriji za pridobitev državne štipendije pa določajo, da mora prejemnik (oz. njegova družina) živeti pod pragom revščine (!!!), da je sploh upravičen do tistih slabih 200 EUR mesečno. Zaradi zategovanja tega pasu (cenzusa) torej marsikdo, ki je sicer v zelo slabem socialnem položaju, štipendije sploh ne dobi in sredstva, namenjena štipendijam, ostanejo nerazdeljena.
2. Tudi iz zdajšnjega prispevka od študentskega dela gre del za izgradnjo študentskih domov! In to že vsa leta. A veste, koliko denarja se je že nabralo?? In predvsem: ali kdo ve, kje se je izgubil ves ta denar?? Za nove študentske domove ne moremo reči, da so ravno pogosti, pa še ko se kak zgradi prikažejo stroške tako visoke, da bi s tem denarjem zgradili luksuzno stanovanje v centru mesta.
Nekaj denarja od zdajšnjega študentskega dela se nameni tudi študentskemu organiziranju - avtonomnemu in neodvisnemu od vsakokratne (menjave) oblasti. Tudi to se ukinja. Marsikdo, ki mu je tako organiziranje trn v peti, bo seveda hitro našel kak očitek o tem, za kaj se porablja denar … Pa res veste? Ali res povezujete vse aktivnosti, ki vas vsakodnevno spremljajo, s študentskim organiziranjem, ki jih v veliki meri omogoča. In predvsem, ali povezujete s tem vse svoje pravice, za katere se nekje nekdo bori … Iz dneva v dan … In se sprašuje o smiselnosti svojega početja potem, ko po 4 urah trdih pogajanj, doreče 2 alineji nekega zakona - v prid študentom. Nič čudnega ni, da razni strankarski podmladki tako goreče zagovarjajo nov predlog, ki bi ta sredstva preusmeril v njihovo blagajno. Pa si to res želimo? »Mladi politični voditelji«, postavljeni od vsakokratne oblasti gotovo ne bodo spodbujali boja za pravice manjšine, ki jo bo ta oblast želela zatreti … Študentje sami pa postajajo iz dneva v dan bolj pasivni, v kar jih sili sam sistem študija in slovita bolonjska reforma, ki posamezniku ne pusti niti dihati, kaj šele razmišljati, iskati rešitve, se aktivno vključevati v procese in jih sooblikovati … A to je že druga zgodba …
Anej Korsika nedelja, 20. 12. 2009 ob 10:20
Res dobri komentarji! Zanimivo je, da je praktično vsaka vlada po osamosvojitvi poskušala uničiti študentsko organiziranje in da do zdaj to ni uspelo še nobeni. MIslim, da se bomo študentje tudi tokrat sposobni uspešno upreti in pokazati, da se ne bomo predali v borbi za družbeno solidarnost!
Borut Kirar nedelja, 20. 12. 2009 ob 11:40
Odlična komentarja!! Upam, da bosta kje objavljena.
David Potočnik sreda, 23. 12. 2009 ob 16:07
Kaj pa posojila? Da t.i. bodoči intelektualci kelnarijo in izvajajo teleankete pa je v domeni onega dostojanstva, ki ga omenjaš? In da kolegica absolventka arhitekture pred diplomo z mednarodnimi izkušnjami dela za 4,5€ v biroju in se je ti zdi normalno, "povsod je tako"?
Jaz se popolnoma strinjam z ukinitvijo, ker delo + študij = no go. Lastne izkušnje (pa to ne pomeni, da zaostajam / nisem v top x%). Če mi misli kdo odgovarjat, naj bo prosim kratek, hvala lepa.
P.S. ko delam prek študentca računam ranga 15€, ampak sem, ravno zaradi te institucije, grobo podplačan.